petek, 29. november 2019

Donacija slike naše članice DCA Vande Žužek in njene hčerke Sare za cerkev Sv. Barbare v Hotedršici pri Logatcu.

29. 11. 2019 Donacija slike naše članice DCA Vande Žužek in njene hčerke Sare za cerkev Sv. Barbare v Hotedršici pri Logatcu.







Donacija  slike Sare Di Sante


Donacija slike Vande Žužek


foto: Vanda Žužek

sreda, 13. november 2019

Veliki umetnik GIUSEPPE ARCIMBOLDO (preučeval Franci Mandelj)



 Zakaj sem izbral slikarja Arcimbolda ? Zdi se mi nenavadno, da se je že v 16. stoletju z nenavadnimi slikami pojavil slikar pred nadrealisti. Zanimivo pa je tudi, zakaj ga je sprejel celo tedanji habsburški dvor. Trije zaporedni cesarji Ferdinand I., Maximilijan II. In Rudof II., so bili zvesti občudovalci njegovih nenavadnih portretov. Verjetno zaradi tega ker so bili tudi omenjeni cesarji po svoje »čudaki«, zlasti je bil tak cesar Rudolf II. , ki ni bil dober vladar ampak strasten zbiralec umetnin in dragocenih predmetov, kar izvemo iz zgodovine. Arcimboldo je bil slikar pozne renesanse, manierizma, ko se mnogi slikarji zatečejo pod okrilje nenavadnega , bizarnega, šokantnega slikanja. Iz skupine manieristov izstopa prav Arcimboldo , kot eden najbolj slavnih nenavadnih slikarjev, čeravno za nenavadnost velja le za del njegovega opusa. Bil je t.i. tabelni slikar, kjer so na nekakšnih tihožitjih cvetja, sadja, zelenjave včasih tudi ribe in plazilci indruge domače živali postavljene na sliko tako, da tvorijo obraze ljudi ali celo portrete. Napravil je tudi kopij in precej replik svojih tabelnih slik v olju. Škoda pa je, da je malo ohranjenega oziroma znanega zlasti iz resnega slikanja zoolgije in botanike. Takšna dela so mu prinesla veliko pozornosti in občudovanja sodobnikov in je ostal popularen še vse do danes.








Slikarsko delo Franca Mandlja  po navdihu GIUSEPPE ARCIMBOLDO
Skupina slikarstvo v DCA Zalog 
Mentor: Vanda Žužek


Besedilo : Franci Mandelj. Njegovo Obsežno raziskovalno delo slikarja GIUSEPPE ARCIMBOLDO,  lahko berete v DCA Zalog
Mentor Vanda Žužek





sobota, 09. november 2019

Otvoritev razstave Nade-Marije Golob Pignatari in Maje Cerar v galeriji Alga- Izola

Slikarka Nada -Marija Golob Pignatari in akademska slikarka Maja Cerar, od 7. 11. 2019 do 4. 12.2019 razstavljata v galeriji Alga v Izoli.
Pripravo na razstavo in odprtje razstave si v nekaj slikah lahko ogledate na spodnjih filmčkih in slikah. Glasbeni program MoPz Izola.
Razstava je zelo prijetna in vredna ogleda.










nedelja, 13. oktober 2019

SPILIMBERGO ŠOLA MOZAIKA S FURLANIJO IN VENETTO

SPILIMBERGO ŠOLA MOZAIKA S FURLANIJO IN VENETTO

10. oktobra smo slikarji in oblikovalci v glini odšli na enodnevno ekskurzijo v kraj Spilimbergo, kjer smo si ogledali delo učencev v ŠOLI MOZAIKA. Odpeljali smo se najprej v Videmsko pokrajino, kjer smo prečkali osrednjo reko Furlanije Tilment, ki s svojimi obsežnimi prodnatimi s strugami ni le naravna znamenitost, ampak je tudi vir lepega in uporabnega kamna, ki ga uporabljajo tudi v šoli mozaika v Spilimbergu. 
V Spilimbergu gojijo že stoletja tradicijo izdelovanja talnih oblog. To so po I. svet. vojni ustanovili višjo mojstrsko šolo za umetniške in dekorativne mozaike. Dela, ki nastajajo v tamkajšnjih delavnicah, krasijo javne zgradbe, parke, trge in tudi zasebne domove. Ob obisku smo spoznali način njihovega dela in organizacijo študija. V živo smo si ogledali delo učencev, ki so nam prikazali način dela z mozaikom. Prav tako smo imeli vodiča v sami šoli, ki nam je natančno obrazložil postopek in zgodovino dela v šoli mozaika. 

Ogledali smo si tudi mestno središče z glavno ulico pod arkadami oboki in poslikavami pročelij ter stolnico, ki se ponaša z bogato opremo iz različnih časovnih obdobij. 

Mestece PORTOGRUARO, kamor smo se odpeljali v nadaljevanju, se ponaša s palačami, parkom in dvema starima mlinoma ob mostu čez reko Lemene. Nato smo nadaljevali v mestece CONCORDIA, kjer smo si ogledali izjemen romanski baptisterij iz 11.stol. ter si ogledali arheološke ostanke iz antike. Antično dediščino severnega Jadrana smo spoznali tudi v kraju CAORLE, kjer smo si ogledali cerkveni zvonik cilindrične oblike, ki še danes daje poseben pečat simpatičnemu urjenemu letoviškemu mestecu ob Jadranu. Ob soncu smo se spočili na obali morja, ki smo ga gledali iz druge strani, kot smo navajen.


sobota, 21. september 2019

Naloga Marije Berlec (DCA Zalog)


ANDREA MANTEGNA


Italijanski slikar, študent rimske arheologije se je rodil okoli 1431 v Isola Di Carturo blizu Padove takratne Beneške republike. Pri 11 letih je postal vajenec slikarja Francesca Squrcioria padovanskega slikarja. Pri njem se je šolalo kar 137 slikarjev in drugih študentov, ne samo iz Padove tudi Toskane (Paollo Ucello, Fillippo Lippi in Donatello). Učitelj je dajal prednost perspektivi. Mantegna je bil vodilni umetnik Padovanske šole in eden najpomembnejših slikarjev zgodnje italijanske renesanse. V letih 1441-1445 se je pridružil padovanskemu slikarskemu cehu, kasneje je samostojni mojster.
Slikal je freske. Mantegna je usmerjen k togosti. Njegove draperije so oprijete in natančne, kot bi bile tkanine zlepljene. Njegove figure so vitke, mišičaste in koščene, akcije so, vihave, a brez energije. Njegov slog zaznamuje rumenorjava pokrajina, grobo zrnata s kamenčki. Iz časa njegovega življenja v Mantovi slika v gradu mesta Camera degli Sposi. L.1488 ga takratni papež povabi na slikanje fresk v kapeli Belvedere v Vatikanu. L.1490 se vrne v Mantovo, kjer spet začne bolj literarno in grenko vizijo antike. S tem se je oddaljil od sodobne konkurence. Njegova glavna zapuščina je uvedba prostorskega iluzionizma.










































Naloga Marije Berlec po študiji slikarja Andrea Mantegna , je drugačna, kot je slikal Andrea Mantegna, vendar če bi živel danes , bi verjetno naredil na prav tak način, saj danes že malo vidiš tako natančno naslikanih slik, kot jih je v tistem času slikal slikar. Ima pa sliko tisto, kar mora imeti, da občutiš, kako mati ljubi svojega sina in tista rjava barva, ki je tako značilna za tega slikarja, je bila ujeta v tej sliki. To pa je tudi tisto kar šteje.

 Mentor Vanda Žužek

petek, 20. september 2019

MORSKI NAVDIH MIRE HORVAT


MORSKI NAVDIH MIRE HORVAT


Bilo je vroče poletje na otoku, kjer je letovala Mira Horvat, slikarka in likovna ustvarjalka, ki je ob sprehajanju po plaži nabirala školjke in jih prinesla domov za spomin. Kako vse to ohraniti ne samo v srcu, ampak tudi v živo, se je domislila, da je školjke lepo razporedila na platno in jih z barvami povezala tako, da je videti , kako se školjke odmikajo na obalo morja. 

Prepričana sem, da bo to ostal spomin za večno, tudi takrat, ko bo zunaj snežilo in bo pihal močan veter, ko bo sedela ob sliki in začutila toploto in slano morje.

Mira Horvat je slikarka,ki ustvarja tudi v DCA Ljubljana na dveh lokacijah, ker čuti, da mora ustvarjati in daje svoj čas za vedno nove nove slike.






























Mentor: Vanda Žužek

sobota, 07. september 2019

Poletna naloga Marinke Milenkovič, ki je spoznala delo SANDRA BOTTICELLI



           Botticelli je bil slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. im. kvatročenta. Rodil se je v Firencah. O njegovem življenju vemo bolj malo. Vajenec naj bi postal, ko je bil star približno štirinajst let, in sicer v slikarski delavnici Fra Filippa Lippija. Na njegove zgodnja dela je vplival ravno njegov učitelj pa tudi monumentalno slikarstvo Masaccia, čeprav ga je Lippi naučil bolj intimnega in podrobnega slikanja.
          Prva Botticellijeva dokumentirana slika je nastala leta 1470 in sicer Pogum (Fortitude) za dvorano trgovske palače (Palazzo dei Mercanti) v Firencah. Po tem letu  je imel že svojo delavnico pod pokroviteljstvom rodbine de'Medici. Z njimi je prijateljeval naslednjih dvajset let in zanje med drugimi naslikal svoje najslavnejše mojstrovine: Pomlad (1482, galerija Uffizi) in Rojstvo Venere (1485, galerija Uffizi).
            Njegovo delo Poklon  treh kraljev v cerkvi Santa Maria Novella (ok. 1475-1476, sedaj v galeriji Uffizi) vsebuje portrete Cosima de Medici, s sinovoma Pierom in Giovannijem in vnukoma Lorenzom in Giuliano. Prizor predstavlja enega od Botticellijevih vrhuncev.
           Leta 1481 je papež Sikst IV. povabil Botticellija in druge vidne florentinske in umbrijske umetnike, da naslikajo freske na stenah Sikstinske kapele. Naslikani naj bi bili dogodki iz  Mojzesovega in Jezusovega življenja. Botticelli je prispeval slike: Skušnjave Kristusa, Kaznovanje upornikov in Sojenje Mojzesu. Kasneje se je vrnil v Firence in ostal tam do konca svojega življenja.
        Tesna povezanost s humanističnimi idejami časa in ustvarjalno hotenje umetnika, da se izkaže z zrelimi deli sta imela za posledico mojstrovini Pomlad (ok. 1482), ki je alegorija na rojstvo pomladi, in Rojstvo Venere (ok. 1485) - boginja ljubezni vstaja iz morske pene na školjčni lupini. Izjemno vitke figure, posebej ženski liki, katerih bledi in melanholični obrazi so obkroženi z bogatimi zlatimi lasmi, kažejo vpliv gotike in Botticelliju priljubljene antike.
         Sredi 1480-tih je Botticelli delal na ciklusu večjih fresk skupaj s Peruginom, Domenicom Ghirlandaio in Filippinom Lippijem za vilo Lorenza Veličastnega. Poleg tega je naslikal številne freske v firenških cerkvah. Leta 1491 je bil v odboru, ki je odločal o fasadi katedrale v Firencah.
          Smrt Lorenza de 'Medici leta 1492 je pomenila konec dobe florentinske umetnosti in začetek socialnih in verskih nemirov, zlasti po izgonu Medičejcev, ko je Savonarola leta 1498 uvedel sedež teokracije v Firencah. Tako kot mnogi umetniki v Firencah, je tudi na Botticellija  vplival Savonarole in njegova umetnost je prešla iz dekorativne v globoko versko. Znamenja teh sprememb nosi delo Mistično rojstvo (ok. 1500-1501).
          Botticelli ni bil nikoli poročen, po mnenju nekaterih zaradi neuslišane ljubezni do Simonette Vespucci, poročene plemkinje. V skladu s splošnim prepričanjem mu je bila model za Rojstvo Venere in kasneje naj bi se pojavila še večkrat na njegovih slikah. Na Botticellijevih slikah se tudi sicer pogosto pojavljajo isti obrazi, velikokrat je upodobljena Clarice Orsini, njegova mladostna ljubezen.
         Botticelli je po letu 1502 malo slikal. Leta 1504 je bil član odbora, ki je moral odločiti, kje bo postavljen Michelangelov kip Davida. Njegova poznejšega dela, še posebej serija O življenju Svetega Zenobiusa pričajo, da je izgubil občutek za dimenzije, osebe so postale izrazito izkrivljene, barve nenaravne in spominjajo na dela Fra Angelica, ki je ustvarjal skoraj stoletje prej.
         Proti koncu svojega življenja je Botticelli povsem prenehal slikati. Menijo, da zato, ker se je občinstvo vedno bolj navduševalo nad mlajšimi umetniki.

Doba in sodobniki       

           Botticelli je ustvarjal v času renesanse. Sama beseda renesansa pomeni ponovno rojstvo. Razumevanje sveta se ne opira več na razlage iz krščanstva, pač pa na razum. V središču renesančnega dojemanja sveta sta človek in narava. Umetniki se posvečajo portretu, anatomiji, pozornemu opazovanju in obravnavanju okolja. Pomembno se razvijajo vse znanosti, spremeni se obravnavanje preteklosti – dogodke obravnavajo z razumskima razčlenjevanjem in upoštevanjem arheoloških dognanj.
          Mnogi umetniki so bili tudi znanstveniki (najbolj znan je npr. Leonardo da Vinci). Gmotno so jih podpirali bogati meceni, ki so prav tako sodelovali pri širjenju znanja. Umetnost je postala sredstvo za zorenje človeka v razgledano in etično, odgovorno osebnost. Z renesanso se je vrnila opredelitev umetnika kot »genija«, slavljenega in čaščenega ustvarjalca (Michelangelo, Rafael, Leonardo, Tizian, Botticelli). Ponovno oživi zanimanje za antično umetnost.
         V glasbeni umetnosti so znani avtorji Orlando di Lasso, Jakob Galus Petelin, med mojstri besedne umetnosti pa zaslovijo Villon, Cervantes in Shakespeare.

Rojstvo Venere

         Rojstvo Venere je poleg Pomladi in Marije Magnifice najznamenitejša Botticellijeva slika. Tema je vzeta iz Ovidovih Metamorfoz, zelo pomembnega opusa latinske literature. Sandro Botticelli je s svojimi deli med letoma 1482-1485 postal mejnik italijanskega slikarstva XV. stoletja, ki je vsebinsko izredno bogato in se alegorično sklicuje na antiko. Slika Rojstvo Venere je bila, skupaj s Pomladjo, od samega začetka v Villi del Castello, rezidenci Lorenza di Pierfrancesca.  
          Venera stoji gola na školjki, ki jo veter naplavlja na morsko obalo. Zefir (veter) na levi strani slike nežno valovi njene dolge bujne lase. Na desni je služabnica Ota (pomlad), ki čaka boginjo z ogrinjalom, da zakrije njeno golo telo.  Travnik je posut z vijolicami, simbolom skromnosti.
          Venera personificira krščansko ljubezen (personificatia humanitas), seveda v smislu florentinskega neoplatonizma. Neoplatonski filozofski pomen je jasen: delo poveličuje rojstvo ljubezni in duhovno lepoto kot gonilno silo življenja.
         Treba je omeniti izjemno tehniko in fine materiale, ki jih je uporabil Boticcelli pri delu. 


Rojstvo Venere je v Toskani prvi primer slike na platnu. Posebnost je tudi uporaba dragega alabasternega prahu, zaradi katerega so barve še svetlejše in brezčasne. 







Poletna naloga Marinke Milenkovič, ki je spoznala delo SANDRA BOTTICELLI in o njem napisala , prav tako pa dodala inspiracijo na njegovo slikarstvo - izbrala si je Venero, ki je ena izmed najbolj znanih del velikega italijanskega umetnika zgodnje renesanse.

Mentor: Vanda Žužek

Marinka Milenkovič cvetje



CVETJE V RAZLIČNIH TEHNIKAH

Marinko Milenkovič prevzemajo šopki in rože, ki jih je v različnih obdobjih svojega ustvarjanja naredila, ter uporabila različne slikarske tehnike. Tudi slikarji moramo biti pridni vztrajni in delovni, da ustvarimo toliko slik. S tem se učimo in gradimo svojo osebnost. Marinka Milenkovič je izredna učenka in tudi slikarka, kar se vidi tudi na slikah. Torej cvetje in šopki različnih rož in barv nas razvedrijo in uživajmo ob tem!










 Mentorica: Vanda Žužek

petek, 19. julij 2019

torek, 18. junij 2019

20190617 Razstava Nade Pignatari Golob v Naklem


17. 6. 2019 Slikarka Nada Pignatari Golob razstavlja svoja likovna dela, pod naslovom OBALNE VEDUTE v Pavlinovi galeriji Doma J. Filipiča v Naklem.












ponedeljek, 03. junij 2019

ODPRTJE RAZSTAVE SLIKARJEV SKUPINE MEŠANE TEHNIKE DCA Povšetova


3. 6. 2019 Odprtje razstave skupine slikarjev mešane tehnike DCA Povšetova
Slikarji: Dunja Centa, Olga Klančnik, Branka Lopič, Mojca Orel, Silvo Petrovčič in Olga Zukovič pod mentorstvom: Ede Černelč. Razstava je na ogled v prostorih DCA Povšetova v Ljubljani vsak delovni dan v času odprtja centra.
Vljudno vabljeni na ogled! 



sobota, 01. junij 2019

Slikanje po občutku

PESEM

ČAKATI NA DEŽ Tvoja trobenta piha zrak, z neustrašnim, kovinskim krikom; vznemirje drhti od strahu premagano grmenje tarna v modrem kotu neba. ČAKATI , ČAKATI NA DEŽ Zvočni izstrelki udarjajo v oder s poskočno govorico pozabljenih plemen njihovi samostalniki se lesketajo v vinogradu tvojih lic, njihovo tarnanje, je drhteče kot brazgotine tisočletnih ran ČAKATI, ČAKATI NA DEŽ Legende o materinem joku na grobu edinca o zanemarjenih, natlačenih vlakih sezonskih delavcev o divjosti biča v njegovem surovem spuščanju o osornem jeziku SHARPEVILLA v ušesih SOWETA ČAKATI; ČAKATI NA DEŽ Spomin se skriva v tvoji pesmi v sepiskih gubah napeva ki se spominja svojega jezika v grlu, ki peče kruh za nas skupni praznik ČAKATI, ČAKATI NA DEŽ TAMBOVO izgnanstvo, Mandelov mandat Obotavljivo žarenje Ruth, vedno prve Kopje naroda jadra, jadra v razburkanih vodah tvojega vetra onkraj mavric , lepakov, onkraj , onkraj...... ČAKATI, ČAKATI NA DEŽ Nilov dolgokraki galop , lahka lirika lenega, lagodnega Limpopa visoko šuštenje Kukurukuja v ušesih Kilimandžara v kraljestvu tvoje pesmi sonce nikoli ne zaide tvoj venec je gozd cvetov in pisanega mrmranja ČAKATI, ČAKATI NA DEŽ Po stezah ognja po suhih valovanjih in epidemijah dvoma; v divjini epov, ki še čakajo na jezik, se tvoj glas dviga iz doline kot nagli orli. in draži leno velikodušnost oblakov. S posodo zgodovine v svojih rokah

 Skupina slikarjev je po prebrani pesmi ČAKATI NA DEŽ, iz zbirke ZGOVORNO DARILO - avtorja NIYI OSUNDARE iz Afrike narisala po svojih občutenjih sliko, ki naj bi prikazala to, kar so slišali. Njihove slike govorijo o tem, kar je povedala pesem - in na tak način ustvarjanje slik je pravo avtorsko delo. Ni delo, ki bi bilo kopirano iz fotografij, slik, ampak je vzeto iz vsakega posameznika - torej iz srca in misli. Tehnike so različne, od oljnega in suhega pastela do akvarela. Toliko več so vredne te slike, ki so dane na papir v pravem deževnem dnevu, torej to je delo slušateljev DCA Zalog. zbiramo dež.



















Fotografije in besedilo mentor: Vanda Žužek