nedelja, 12. november 2017

Miha Maleš umetnik - del poletne naloge Vera Sinčič

MIHA MALEŠ 1903 – 1987

 Miha Maleš) je pustil pečat naši kulturni zgodovini kot odličen umetnik, zlasti v času med obema vojnama pa tudi kot izjemen založnik, urednik in pisec o umetnosti. Družini kmeta in mlinarja na Jeranovem pri Kamniku so ga 'darovali' sveti trije kralji: rodil se je na njihov praznik, 6. januarja 1903, in ime je dobil po drugem od treh modrih, ki so se prišli poklonit Jezusu.

 Rojstni kraj ga je s svojo slikovito okolico zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil vedno s seboj in ga je navdihoval pri njegovem ustvarjanju. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 začel obiskovanje posebne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral.


 Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za okrasno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti. Po drugi svetovni vojni je bil Miha Maleš dozorel umetnik, priznan grafik in slikar, lahko pa bi postal tudi profesor na akademiji, če ne bi nastavitve politično oviralo njegovo neupoštevanje kulturnega molka med vojno.


 Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, vendar je bil nekoliko odrinjen od nove akademije in revij. Bil je ena najplodovitejših (čez 1200 slik, čez 3500 risb in grafik) in najbolj opažena osebnost slovenskega likovnega življenja. Velik del njegove umetniške zapuščine je zdaj zbran in stalno dostopen javnosti v Maleševi galeriji v Kamniku.



 Njegova dela so uvrščena tudi v najnovejšo stalno postavitev zbirke Moderne galerije v Ljubljani. Najbolj znano Maleševo delo je Spomin v Benetke iz leta 1936, to je bilo tudi slikarjevo najljubše delo in ga je poklonil Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1987 so pripravili razstavo Miha Maleš – slikar in izdali pregledno monografijo z enakim naslovom. Razstavo o slikarskem opusu Mihe Maleša so načrtovali skupaj z umetnikom ob njegovi 85-letnici, ki pa je ni dočakal, kajti njegovo ustvarjalno življenje se je 24. junija 1987 izteklo.






 Pripravila: Vera Sinčič /Njena naloga je del njegove naloge, ki je v celoti 
preobsežna za objavo. Narejena med poletjem 2017/

Ni komentarjev: