petek, 15. januar 2016

Rembrandt van Rijn



1. ŽIVLJENJE
1.Zgodnje življenje

Rembrandt Harmenszoon van Rijn se je rodil 15. julija 1606 v holandskem mestu Leiden. Njegov oče je bil mlinar, dovolj premožen, da je sinu lahko omogočil dobro izobrazbo in ga leta 1620 vpisal na Leidensko univerzo. Nejasno je, ali je Rembrandt dokončal študij na Leidenski gimnaziji, nekateri viri trdijo,da je sam izstopil in prešel med slikarje. Namreč že zelo zgodaj  se je odločil, da bo postal umetnik. Tri leta se je osnove  slikanja učil pri lokalnem slikarju, Jacobu van Swanenburgu, ki je kasneje zaslovel, kot učitelj mladega Rembrandta. Leta 1624 pa se je pol leta učil pri drugem svojem učitelju Pietru Lastmanu v Amsterdamu.

2.Obdobje Leiden

Lastman je bil priznan slikar, ki se je šolal v Italiji. Rembrandta je seznanil s chiaroscurom. Chiaroscuro je način uporabe svetlobe in sence pri upodabljanju in ustvarjanju dramatičnosti. Prav ta dramatična nasprotja med svetlobo in temo so postala osrednja tehnika Rembrandtove umetnosti. 

Naslednja leta je Rembrandt ustvarjal v svojem rojstnem kraju, kjer je sprva zaslovel kot slikar svetopisemskih in mitoloških prizorov, leta 1631 se  je preselil v Amsterdam in takoj uspel z Anatomijo Dr.Tulpa.
 Ustvaril si je svojo slikarsko delavnico. V njej je imel zaposlene mlade študente. Ocena, koliko študentov je imel je približno  petdeset, kajti uradna evidenca se je izgubila.
 V tem času, je ustvarjal slike manjše velikosti, a bogate s podrobnostmi, verske in z alegorično temo. Rembrandt je delal  tudi na svojih prvih jetkanicah (1626) njegova morebitna mednarodna slava bi temeljila na široko razširjanje teh del, ki se razlikujejo od svojih sodobnikov. Ime Rembrandt je kmalu postal znan po jedkanicah z izjemno kakovostjo doseženo z svetlobo in temo. Pripisano mu je okoli 700 umetniških del,(večinoma olje-platno) 300  jetkanic in 1800 risb. Imel je velik vpliv na slikarstvo zahodne Evrope. 




Uveljavil se je kot mojster portretov in slikar svetopisemskih prizorov v toplejših barvah. Na tovrstnih slikah svetloba ustvarja prostorsko in duhovno globino. Stanoval je pri Hendricku van Uylenburghu, trgovcu z umetninami, ki je postal njegov družabnik in mu pomagal priskrbeti mnoga naročila, s katerimi je Rembrandt postal modern in premožen mlad umetnik.

Leta 1634 se je  dobro poročil z družabnikovo nečakinjo Saskijo van Uylenburgh, in do leta 1639 si je par lahko privoščil nakup lastne hiše. Saskia mu je služila  kot model pri številnih njegovih umetninah. Trije njuni sinovi so umrli že v otroštvu, sin Titus (rojen leta 1641) pa je preživel, vendar je naslednje leto umrla Saskija. Prav v tistem času je Rembrandt naslikal svoje najbolj znamenito delo Nočna straža in požel največji javni uspeh. V tej umetnini je upodobitev skupine dojel, kot povsem spontano igro svetlobe in teme, ki so jo naročniki prav iz tega razloga zavrnili. Vendar, pa sodobna raziskava ni našla nobenega dokaza, da je bila slika  res zavržena ali prezrta.

Rembrandtovo zasebno življenje je postalo zapleteno in dokumente je silno težko interpretirati. Leta 1642 je zaposlil vdovo Geertge Dircix, da bi pazila Titusa. Leta 1649, ga je uspešno tožila, ker naj bi prelomil obljubljeno zaroko. Leto kasneje je bila v prevzgojnem domu, stroške pa je kril Rembrandt. Prepirom je bila priča mlada služkinja, Hendrickje Stoffels, ki je prišla v Rembrandtovo gospodinjstvo okoli leta 1647. Do svoje smrti 1663 je ostala mojstrova gospodinja in ljubica. Obraz na sliki Betsabeja in številni drugi rahločutno naslikani obrazi iz 50. let so verjetno njeni. Ko je leta 1654 zanosila, so jo zvlekli pred cerkveni zbor  in javno obsodili. Oktobra 1654 je Rembrandtu rodila hčer Cornelijo.

1.3. Tretje obdobje Amsterdam


V zgodnjih 50. letih je Rembrandt slikal mojstrovino za mojstrovino. Ni bil več najmodernejši slikar, vendar mu ni primanjkovalo naročnikov. V tem času je Rembrandt izjemno izpopolnil tudi tehniko jedkanice. Njegov bankrot leta 1656 in kasneje tudi prodaja hiše, je bil verjetno posledica slabega upravljanja z denarjem. 
S tem se je  končalo obdobje dramatičnih dogodkov v Rembrandtovem življenju. Umrl je 4. oktobra 1669 v Amsterdamu. 

2. DELA

Rembrandt je deloval v dokaj omejeni tradiciji holandske protestantske umetnosti in nikoli ni zapustil svoje domovine. Ni bil le tehnično briljanten slikar, odkril nam je tudi novo obzorje, saj pred njim nihče ni predstavil človekove narave tako zanimivo in resnobno. V svojih portretih in številnih svetopisemskih, mitoloških ter zgodovinskih prizorih je postavljal v ospredje duhovni izraz. Rembrandt van Rijn je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini evropske umetnosti. Tehniko slikanje je izpopolnjeval vse do konca svojega življenja. Središče njegovega ustvarjanja je človek raznih narodnosti,ver in starosti, reven in bogat. Zato se najde med njegovimi slikami in jedkanicami vse tedanje  vsebine:
Biblijske, evangelijske in bajeslovne prizore, manj krajin in še manj tihožitij,največ pa portretov in avtoportretov in sicer takšnih, da sodi med največje portretiste vseh narodov in časov. Nekateri portreti štejejo med največje spomenike svetovne umetnosti isto velja za avtoportrete, ki jih je skoraj 100.

Nekatera izmed najpomembnejših del :

Razgovor starih mož
Prerokinja Ana (umetnikova mati pri branju knjige)
Anatomija dr.Tulpa
Saskia v profilu
Danaa
Oslepitev Samsona
Nočna Straža
Zimska pokrajina
Kristus z učencema  v Emavsu
Aristotel ob  Homerjevem doprsju
Jan Six
Betsabeja po kapeli
Izak in Rebeka
Henricije kot Flora
Pokrajina s tremi drevesi
Stogoldinarski list
Trije križi
Učenjak v sobi s stopniščem
Baltazarjeva gostija
Ozija postane gobav itd

Anatomija dr,Tulpa


Je delo, s katerim je Rembrandt čez noč zaslovel. Na sliki je upodobljen dr. Tulp med njegovim predavanjem v Amsterdamu leta 1632. Skupinski portret je holandska posebnost. Rembrandtu je vse Tulpove kolege uspelo čudovito predstaviti kot posameznike, kompozicijo pa povezuje njihovo vneto strokovno opazovanje trupla, medtem ko dr. Tulp razpravlja. 

Betsabeja po kopeli.


Prizor je Rembrandt naslikal na vrhuncu svojih moči; mnogi strokovnjaki menijo da je njegova največja mojstrovina. Ženska na sliki naj bi bila lepa Betsabeja, ki jo je zapeljeval biblijski kralj David. Vdala se mu je in spočet je bil otrok. Vrhunec zapletov, ki so sledili je Davidov umor njenega moža. Zgodba ni preprosta in Betsabejina čustva so razlagali na različne načine. Betsabeja na sliki premišljuje o svoji bridki usodi. Kompozicija je povzeta po jedkanici antičnega reliefa, kjer je predstavljena ženska, ki jo pripravljajo na poroko. Rembrandt jo je naslikal golo, in s tem ustvaril posebno čustveno ozračje. Betsabejo verjetno predstavlja Rembrandtova ljubica Hendrickje Stoffels.

Nočna straža



Rembrandotovo najslavnejše delo je zadnjih 200 let znano pod imenom Nočna straža. Moderno čiščenje je sicer pokazalo, da gre za dnevni prizor na ulici, vendar se je naslov preveč ustalil, da bi ga lahko spremenili. Na sliki so člani lokalnega vojaškega združenja, ki korakajo pod vodstvom kapitana Fransa Banninga Cocqa (v črnem). Slika je skupinski portret, ki so ga plačali vsi prisotni člani mestne straže. Osrednji lik slike je dekle, ki izžareva svetlobo, ko stopa skozi gručo vojakov. Kar je verjetno naročnike slike kar malce razjezilo, saj so svojo prisotnost na sliki plačali (dekle je vsekakor ni). Vendar gledalcu to dekle nehote postavi nova vprašanja in teme za premišljanje, kdo je, kam gre in kako, da se je znašla ravno v gruči teh mož. Rembrandt je ustvaril barvit in živahen prizor zborovanja na ulici. 
Sliko so obrezali, še najbolj na levi strani,kar je nekoliko porušilo ravnotežje kompozicije.

Prerokinja Ana
Prerokinja Ana (umetnikova mati ob branju Biblije) Nikjer ni izpričano, da gre v omenjenih upodobitvah v resnici za umetnikovo mater, vendar je o identiteti upodobljenke mogoče sklepati na podlagi inventarnega popisa Rembrandtovih grafik, ki ga je leta 1679, desetletje po Rembrandtovi smrti, spisal trgovec z umetninami Clement de Jonghe. De Jonghe je umetnika poznal in imel v lasti 74 njegovih del, med njimi portret Rembrandtove matere. Kot se je izkazalo, je bila med omenjenimi deli le ena upodobitev starejše ženske, ki bi lahko bila umetnikova mati.






Oslepitev Samsona je Rembrandt naslikal z vso baročno dramatičnostjo, ki jo dodatno poudarja značilna svetloba. Vojaki so že sklatili Samsona na tla, medtem pa smejoča se Dalila beži s šopom las, ki so junaku dajali moč. 








Ta upodobljen mitološki značaj Danae, je pozval Zevsa v njeno posteljo. Kasneje  je rodila sina, Perzeja.  Rembrandt je prvotno uporabljal svojo prvo ženo, Saskio, kot model v slikarstvu, kasneje pa se zamenja njen obraz z obrazom njegove ljubice Geertje Dircx.  Leta 1985 je  neki mož vrgel kislino na sliko. Mož je prebodel  tudi platno dvakrat z nožem.  Najbolj močno poškodovani deli slike so bili na obrazu in laseh  Danae, njena desna roka in noge.  Celoten srednji del slike je bil  tudi skupek barvnih lis.  Obnova slike se je začela isti dan, in se je končal dvanajst let kasneje.  Človek, ki je vrgel kislino  je bil kasneje razglašen za norca.Na sliki prekipeva izjemno  bogastvo in čutnost, mehka draperija in svetleča kovina obkrožata golo postavo na postelji. Slika je največkrat naslovljena  Danaja torej dekle, ki jo je oče zaprl v stolp. Tam jo v obliki zlatega dežja, zapelje grški bog Zevs. Očitno je, da se -v zabavo služkinji-približuje nevidni ljubimec in ga dekle vabi naj se ji pridruži. Nad njo prizor opazuje  zlat kerub z okovanimi rokami,ki je ves iz sebe, verjetno ne bomo nikoli izvedeli zakaj. Presenetljivo je, da o sliki ni znano nič drugega, kot to, da jo je naslikal Rembrandt in je ni želel prodati, temveč jo je obdržal zase. Mogoče  zaradi intimnega , ki ga je slika imela zanj. Pogosto so jo opisovali,kot Rembrandtov portret s Saskijo.

Jan Six
 1618-1700 je bil prijatelj in mecen umetnikom. Prišel je iz plemiške družine HUGUENOT, ki je pobegn v Amsterdam iz Francije ob koncu 16. stoletja in nabiral bogastvo v tekstilni trgovini. Kupoval je vse vrste umetnin, za svojo domačo zbirko.
To je verjetno najboljši Rembrandtov portret, saj na dovršen način združuje natančnost izvedbe in sposobnost opazovanja. Nekateri deli platna so izredno natančno poslikani (obraz) na drugih pa je poteza čopiča veliko svobodnejša. To je opazno na gumbih plašča in zlasti na vezenini na njegovi bogati rdeči pelerini. Pogled pritegnejo roke saj živahne poteze čopiča poudarjajo gibanje ob natikanju rokavice, prav tako pa tudi zamišljen Sixov obraz, ki je nekako v nasprotju s sicer gizdalinskim videzom.




NOVIČKE

Ko je pred 340 leti umrl Rembrandt, Amsterdam ni žaloval tako kot nekoč Italija, ki jo je zajela žalost ob Michelangelovi smrti. A nizozemski mojster ni bil nič manjši umetnik, saj se zapisuje med tista največja imena vseh časov.
Vendar Rembrandtovega življenja in dela kljub temu žalostnemu podatku ob njegovi smrti ni mogoče primerjati še z enim velikim nizozemskim slikarjem, ki je živel dve stoletji pozneje, Vincentom van Goghom. Če zadnjega njegov čas ni razumel in svojih del ni prodal, je Rembrandtova zgodba povsem drugačna.


Več kot 40 lastnih podob

Umetnik, ki se je proslavil prav s portretiranjem sodobnikov (poleg tega se je v zgodovino umetnosti zapisal tudi kot eden največjih grafikov), je vse od mladih let do konca življenja svojo potezo "treniral" z vedno dostopnim motivom, lastno podobo. Tako avtoportreti predstavljajo precejšen delež njegovega opusa. Nekoč so število avtoportretov ocenjevali na 100 slik, a danes je treba to ocenjevati bolj previdno, saj so njegovi učenci svoje znanje pogosto izpopolnjevali tako, da so kopirali njegove avtoportrete.
 Dražbena hiša Christie's je na nedavni dražbi zabeležila novo rekordno ceno slike znamenitega flamskega slikarja Rembrandta. Njegovo sliko"Portret 62-letne dame" so namreč v Londonu prodali za 63,3 milijona mark.
Ovalni portret neznane ženske, del zbirke pokojne baronice Batsheva de Rothschild, ki ga je po podatkih dražbene hiše kupil neznani kupec iz Evrope, spada med najpomembnejše stvaritve velikega mojstra. Naslikal jo je leta 1632, na portretu pa je tudi avtorjev podpis. Sicer naj bi sliko pred dražbo ocenili na tretjino končne cene

Barve

Barve na njegovi paleti so urejene tako kot note v simfoniji. Celotna slika žari pogosto v rdečkasti podobi. Iznašel je tudi poseben, vendar zamuden način slikanja. Barve je nanašal v tankih slojih na sliko. Nekatere slike so imele tako nanošenih tudi do štirideset slojev

No, ali je bil znani nizozemski slikar iz 17. stoletja res židovskega rodu, bodo resničnost te trditve pokazali rezultati raziskave. "Ko smo pogledali nekaj katalogov iz prejšnjega stoletja, je imela kar tretjina Rembrandtovih del židovsko tematiko. Na portretih se namreč pojavljajo Židi oziroma scene z židovskimi modeli," pojasnjuje kustos razstave, Eduard van Voolen in dodaja, da je veliko število Židov živelo v amsterdamski četrti, kjer je omenjeni slikar tudi delal in kjer se nahaja židovska sinagoga.
"Brade, kapice, veliki nosovi, pogosta uporaba hebrejskih črk ... Vse te motive lahko najdemo v Rembrandtovih delih, obenem pa naj bi ta slikar precej prijateljeval z Židi," še razlaga van Voolen.
Kljub vsemu pa naj bi zadnja razstava poskušala dokazati, da je bila židovska četrt v Rembrandtovem času pravzaprav umetniška četrt. Glede povezave z Židi pa naj bi obstajala samo dva dokaza: pismo, v katerem je zapisano, da naj bi se nizozemski slikar skregal z nekim židovskim sosedom in izjava židovskega trgovca, da Rembrandtov portret njegove hčere ji sploh ni podoben. 





LITERATURA:

Življenje in delo Rembrandt-Douglas  Mannering

Umetnost v zgodovini človeštva- Mary Hollingsworth

Svet umetnosti- Camiiio Semenzato

Muzeji sveta-MK

Pripravila: Branka Lopič







Ni komentarjev: