sreda, 22. april 2015

Gvaš



GVAŠ

Je slikarska tehnika,  pri kateri barvi dodajamo belo barvo za svetlenje. Velika razlika je kot pri akvarelu, kjer bele barve ne uporabljamo, ampak belina izvira iz same podlage. Gvaš je gost in pokriven.  Glede na sestavo – vodotopno vezivo in pigment – je gvaš precej podoben akvarelu, vendar pa se zelo razlikuje, saj ima mat in žameten efekt.
Barvna lestvica, ki jo potrebujemo za slikanje z gvašem : krom ali kadmij citronsko rumena, oker, kadmij rdeča, alizarin kraplak rdeča, žgana siena, milori modra. Pri slikanju v impasto tehniki, kjer nanašamo debelejše sloje gvaša lahko začne barva pokati  in se luščiti. Tempera zaradi elastičnosti in trajnosti barvnega filma ne temni in ne poka. Klasična tempera ni najboljša za debele nanose, kajti ti radi pokajo. Nanašati jo moramo v tankih slojih. Sloj tempera barve je hitro suh, tako da lahko vsak naslednji sloj naslikamo precej hitro. Tempera je lahko sestavljena iz jajčnega rumenjaka, škroba, gumiarabike in kazeinske emulzije.
Za podlago pri klasičnem gvašu lahko pustimo podlago delno nepokrito. Tako postane ton same podlage popolnoma enakovreden element gvašu. Pri slikanju s tempera barvo pa podlago popolnoma prekrijemo. Papir je zaradi vidne spodnje podlage lahko toniran. Zelo zanimivo je uporabiti tudi polkritne pigmente, ki bodo deloma prepuščali ton podlage. Tehniko gvaš  lahko slikamo na papir, ki ga uporabimo tudi za akvarel. V preteklosti so pri tehniki s tempero barvo  uporabljali predvsem lesene podlage /les topola, bukve, lipe, mahagonija, oreha..../. Lesena deska mora biti popolnoma suha in tanka. Pred uporabo vse razpoke pokrijemo z lesnim kitom in nanesemo klasični klejni - grund. Na tak način rišemo ikone.  Podlaga , na katero lahko slikamo s tempero je tudi stena – klasična freska.
 Pri gvašu lahko uporabljamo še dodatne tehnike, kot so oglje, tuš, kreda, oljni pastel,  zlatenje z zlatimi lističi. Lahko po gvašu odtiskujemo , ščetkamo, izpiramo, praskamo in na koncu celo zaključimo z lakom, ki je lahko mat ali svetleč.  Tako zaščitimo sliko.
Slikar Edgar Degas je uporabljal kombinirano tehniko gvaša s pasteli.
Da pa ni dobro mešati preveč različnih slikarskih tehnik, mastne , nemastne tempere, oljne barve, nam dokazuje znana Da Vincijeva Zadnja večerja, ki je začela razpadati že v času slikanja.

Pripravila mentor:
Vanda Žužek


Slike:

Edgar Degas

Pablo Picasso



Henri Matisse

VIDEO
https://youtu.be/o5IKhSTWZ30












VIDEO :









Ni komentarjev: