sreda, 22. april 2015

Sietse W. Jonker Slikar realističnega slikarstva



Sietse W. Jonker
Slikar realističnega slikarstva

http://www.swjonker.nl/weblog

Sem slikar s polnim delovnim časom umetnik, ki živi v Leeuwarden – Nizozemska. Čeprav sem poskusil vse, kar sem delal, še vedno srečujem kakšen nov pojav v svojem življenju. Še posebej meditativen mir, ki mi lahko prinese kaj novega in me fascinira. Odkril sem, da se tam skriva v preprostem in minimalistični lepoti. To pa ni zanimivo samo vizualno. Zanimivo je tudi, da sem naslikal sam sliko , kar mi prinaša duhovno. Slika je kot okno v drugi svet, kjer se lahko umetnik razkrije drugo realnost ali drugačen način razmišljanja. 
S tem blogom želim s mojo publiko deliti moja dela, moje ideje in vse vrste drugega, medtem ko treniram svoj poklic umetnika. Uživajte!







Video:









Gvaš



GVAŠ

Je slikarska tehnika,  pri kateri barvi dodajamo belo barvo za svetlenje. Velika razlika je kot pri akvarelu, kjer bele barve ne uporabljamo, ampak belina izvira iz same podlage. Gvaš je gost in pokriven.  Glede na sestavo – vodotopno vezivo in pigment – je gvaš precej podoben akvarelu, vendar pa se zelo razlikuje, saj ima mat in žameten efekt.
Barvna lestvica, ki jo potrebujemo za slikanje z gvašem : krom ali kadmij citronsko rumena, oker, kadmij rdeča, alizarin kraplak rdeča, žgana siena, milori modra. Pri slikanju v impasto tehniki, kjer nanašamo debelejše sloje gvaša lahko začne barva pokati  in se luščiti. Tempera zaradi elastičnosti in trajnosti barvnega filma ne temni in ne poka. Klasična tempera ni najboljša za debele nanose, kajti ti radi pokajo. Nanašati jo moramo v tankih slojih. Sloj tempera barve je hitro suh, tako da lahko vsak naslednji sloj naslikamo precej hitro. Tempera je lahko sestavljena iz jajčnega rumenjaka, škroba, gumiarabike in kazeinske emulzije.
Za podlago pri klasičnem gvašu lahko pustimo podlago delno nepokrito. Tako postane ton same podlage popolnoma enakovreden element gvašu. Pri slikanju s tempera barvo pa podlago popolnoma prekrijemo. Papir je zaradi vidne spodnje podlage lahko toniran. Zelo zanimivo je uporabiti tudi polkritne pigmente, ki bodo deloma prepuščali ton podlage. Tehniko gvaš  lahko slikamo na papir, ki ga uporabimo tudi za akvarel. V preteklosti so pri tehniki s tempero barvo  uporabljali predvsem lesene podlage /les topola, bukve, lipe, mahagonija, oreha..../. Lesena deska mora biti popolnoma suha in tanka. Pred uporabo vse razpoke pokrijemo z lesnim kitom in nanesemo klasični klejni - grund. Na tak način rišemo ikone.  Podlaga , na katero lahko slikamo s tempero je tudi stena – klasična freska.
 Pri gvašu lahko uporabljamo še dodatne tehnike, kot so oglje, tuš, kreda, oljni pastel,  zlatenje z zlatimi lističi. Lahko po gvašu odtiskujemo , ščetkamo, izpiramo, praskamo in na koncu celo zaključimo z lakom, ki je lahko mat ali svetleč.  Tako zaščitimo sliko.
Slikar Edgar Degas je uporabljal kombinirano tehniko gvaša s pasteli.
Da pa ni dobro mešati preveč različnih slikarskih tehnik, mastne , nemastne tempere, oljne barve, nam dokazuje znana Da Vincijeva Zadnja večerja, ki je začela razpadati že v času slikanja.

Pripravila mentor:
Vanda Žužek


Slike:

Edgar Degas

Pablo Picasso



Henri Matisse

VIDEO
https://youtu.be/o5IKhSTWZ30












VIDEO :









nedelja, 19. april 2015

DRUŠTVO KERAMIKOV IN LONČARJEV










Vsako leto, v avgustu se članice DCA udeležimo delavnic keramike, ki jo organizira Društvo keramikov in lončarjev na  Magistratu. Lanskoletna tema je bila Emona 2000. Videli smo marsikaj zanimivega. Preizkušali smo materiale, ki so jih uporabljali Rimljani. Naučili smo se veliko novega.


Pripravila:
Branka Lopič



četrtek, 16. april 2015

OBISK DCA LJUBLJANA V DCA MARIBOR FILMČEK



Lepo pomladno sredo smo slikarji DCA - ja izkoristili za izlet v Maribor in ogled tamkajšnjega "Toti DCA Maribor" centra. Topel in prijazen sprejem g. Marjana Holca in skupine ljudi nas je popolnoma očaral. Res prijazni Štajerci (imena bom spustila), ki so z ogromno požrtvovalnosti postavili pod streho to razvedrilno dejavnost za starejše. Tudi s pomočjo ljubljanskih kolegov. Všečno je, kako so se pretakale informacije v obe strani, in se še bodo. Na ogled nam je bila tudi slikarska razstava. Po nekaj nagovorih in pogostitvi smo odšli na ogled osrčja Maribora. Vodič je bil neizčrpen, natrosil nam je celo goro informacij. Po kosilu in dragocenih napotkih za slikanje smo se razkropili po bregovih Lenta, in slikali kar nam je najbolj padlo v slikarsko oko. Pridružili so se nam tudi štajerski umetniki. Pred odhodom smo dali na ogled in kritiko slike, ki jih bomo nekateri dokončali doma. Snidenje bomo nadgradili s skupno razstavo v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani. Štajerci so res prisrčni, gostoljubni ljudje. Bili smo v nadvse prijetni družbi, izlet je bil prečudovit.

Pripravila: Besedilo : Aiša Vrečar
                   Fotografije: Branka Lopič