petek, 31. januar 2014

Kako rišemo človeka

1)  KAKO RIŠEMO ČLOVEKA

Anatomija človeka se je v tisočletjih le malo spremenila. Umetniki pa so v vseh teh stoletjih zmeraj videli in upodabljali kaj drugega. Tako so bili Egipčani več kot 3000 let prepričani, da človekovi proporci le malo varirajo, na Daljnjem vzhodu je človeško telo, narisano ali naslikano, rabilo za dekorativen element, medtem ko so Grki in Rimljani ustvarjali popolna, bogovom podobna bitja, Srednjeveški umetniki niso marali upodabljati zgolj telesa, marveč so hoteli v figurativnost uvesti tudi duhovne ideale. Do vznemirljivega obrata je prilo v Firencah. Človeško telo ni bilo več le zunanja lupina neumrljive duše, marveč se je spremenilo v lepo, trdno obliko z realnimi proporci in pravim izrazom. Znanstvenika in umetnika Leonardo da Vinci
·  Rojstvo: 15. april 1452, Vinci, Italija
·  Smrt: 2. maj 1519, Amboise, Francija   

in Michelangelo Buonarroti
·  Smrt: 18. februar 1564, Rim, Italija

sta bila med prvima, ki sta uvajala študij anatomije, kakršno poznamo danes.
Danes se je upodabljanje človeka v marsikaterem pogledu spremenilo. Veliko umetnikov se je povsem odtrgalo od realističnega upodabljanja, pomembno vlogo igra abstrakcija. A da bi mogli nekaj abstrahirati, moramo najprej vedeti, kako je v resnici videti. Da bi se sploh mogli lotiti risanja figur, morate vsaj nekaj vedeti o proporcih idealne figure. Človeško telo ima seveda veliko različnih oblik, vendar se moramo za začetek odločiti za standardno obliko , ki je v naravnem razmerju do realne anatomije. Ti načelni proporci idealne figure vam bodo pomagali pri risanju vsakršnih figur.

To pravilo ima kajpak veliko izjem, na splošno pa je telo odraslega vendarle mogoče razdeliti na sedem do osem enakih delov. Glava je približno osmina vsega telesa. Če sta iztegnjeni obe roki je razdalja med konci prstov desne in konci prstov leve roke enaka razdalji od glave do pete. Poskusite sami narisati preproste figure s takšnimi proporci.




Michelangelo- David

Leonardo D.







BL106198 



Ta diagram vam kaže razmerja velikosti od otroka do odraslega. Vodoravna črta pomeni sredino telesa in jasno lahko vidite, kako se ta sredina pomika od trebuha navzdol. Medtem ko se glava le malo spreminja, pa še posebno zrasejo roke in noge



Ko pride otrok na svet je glava v primerjavi z rokami in nogami zelo velika. V celoti je dojenček dolg za tri glave. Ko je otrok star približno leto dni, je njegovo telo od vratu do stopal približno trii inpolkrat daljše od njegove glave, se pravi, da meri štiri  in pol glave. Noge so v primerjavi z glavo in trupom sorazmerno kratke. Sredina telesa je približno v višini želodca.

Pozneje postajajo roke in noge daljše. Pri osmih letih je sredina telesa tik nad boki. V starosti dvanajst let meri otrok sedem glav in sredina telesa zdrsne do koraka. Z leti otrok sicer še rase, proporci pa ostajajo enaki.





 Ženske in moške figure – naj bodo oblečene ali gole – imajo načelno različno obliko. Moški kaže tendenco k širokim ramenom in ozkim bokom, medtem ko ima ženska ozke rame in širše boke.





 Pogosto narišemo figuro, pri kateri nekaj ne drži, videti je ploskovita in nepristna. Za marsikaterega risarja je to glavni problem. Kajti figura mora imeti zaobljeno, tridimenzionalno obliko. Vsi poznamo možica, najpreprostejši simbol za človeško figuro, izhajamo iz takšnega možica naredimo korak naprej in mu dajmo oblo obliko. Iz glave nastane krogla, iz telesa same cevi. Če hočemo , da so oblike videti zares oble, potrebujemo svetlobo in senco. Narišite cevastega možica in mu dodajte efekte svetlobe in sence. Takšna figura seveda nima lepih, vijugastih linij »prave« risbe. Lahko pa z njo zelo dobro zajame oblost, telestnost figure. S takšnim poenostavljenim načinom upodabljanja pred očmi in z idealnimi proporci v glavi se lahko lotimo pravega risanja figur.
Figuro poskusite videti kot celoto in ne izgubljajte se v podrobnostih. Šele ko v glavnih potezah stoji, ko ni videti , da se bo zvrnila, in ko proporci držijo , se lahko ukvarjate z detajli. Sicer se vam utegne zgoditi, da boste narisali zelo lep obraz, potem pa ne boste več imeli  prostora za noge. Da bi se bolje znašli, si lahko pomagate, tudi z premičnimi lesenimi lutkami, ki jih lahko postavite v vsako držo. Dobijo se v specializiranih trgovinah, vendar niso prav poceni.

 Začnite tako, da z nekaj linijami narišete zasnovo, še posebno pazite na glavo in na sredino, ki deli telo na dva dela. Če ste s svojo temeljno konstrukcijo zadovoljni, lahko na njej gradite naprej. Naredite obline in izpopolnite proporce po tem vrstnem redu glava, rame-boki-noge. Če so proporci in drža pravilni rišete naprej. Z nekaj preprostimi sencami dobi zdaj figura obliko. Kratko malo nanesite tone in sence. Sami boste opazili kdaj bo oživela. Vidite, da je tukaj nastala solidna figura, čeprav nisem izdelala natančnih podrobnosti.


ČLOVEK JE DUH UJET V TELESU

Avtor in mentor

Vanda Žužek


Ni komentarjev: