petek, 31. januar 2014

Kroki

 KROKI

Beseda kroki izhaja iz francoske besede croquis in pomeni skica. V UMETNOSTI je kroki hitra skica po živem modelu. čas ustvarjanja enega krokija je običajno omejen na nekaj minut, zato da lahko živi model zamenja pozo.
Oblikuje se kratkotrajni položaj modela, kar ustreza tudi  umetniku, saj  mu pomaga, da se osredotoči na bistvene elemente poze. S to vrsto risanja in poziranja, umetnik preprosto nima časa za risanje o vseh podrobnosti in se nauči, da jih ignorira, ter se osredotoči na pomembne elemente. Kroki  je tudi dober način za risanje objektov, ki so v gibanju, kot so to živali in otroci. Skica se lahko nato uporabi kot podlaga za drugo umetniško delo. Velikokrat se naredi veliko skic v krokiju, ki se jih potem uporabi za končni izdelek neke slike. V risanju krokija uporabljamo različne slikarske tehnike.

Te slike so nastale v tehniki kroki in so lahko predloga za nove slike , tako samostojne kot tudi slike, ki jih bomo kombinirali s drugimi motivi. Take skice nam pridejo prav vedno. Saj delamo enkrat človeka , ki sedi pred hišo, ali v parku, ali v lokalu ali kjerkoli. Uporabimo isto skico, vendar jo dodelamo drugače. Skice zatorej hranimo v svojem arhivu, ker nam bodo večkrat prišle prav. Naredite več takih skic, ki jih boste potem samostojno vgradili v sliko.









Narišemo pa lahko v kroki različne motive že obstoječe bodoče slike. Kasneje naredimo po teh skicah samostojno sliko. Zelo nam je v pomoč skica. Preden pričnemo delati sliko, je nujno potrebno, da si skiciramo motiv za končno sliko. Napišemo lahko tudi barve, ki so nas prevzele ob tem, če nimamo s seboj barvic. Če pa jih imamo del skice samo malce pobarvamo v tisti barvi, ki nas je prevzela. Zelo prav pa nam pride tudi fotoaparat, ki ga  prav tako kot skicirko nosimo s seboj. Naredimo fotografijo, nato pa takoj skico in jo opremimo z besedilom , pa tudi s flekami barve. Tako se pripravi slika, ki jo bomo naredili doma v miru in zelo bomo zadovoljni s svojim delom. Pri izvedni slike so nujno potrebne predpriprave. Skica pa je tisto , kar je zelo pomembno.

TRENUTEK  V KATEREM UJAMEMO SLIKO , KI NAM BO KASNEJE V PONOS

 Avtor  in mentor

Vanda Žužek

Gibanje

  GIBANJE

Narisati figuro v gibanju pomeni risati živo figuro, ljudje tekajo, sedijo spijo, skačejo, se smejijo, kihajo, zehajo. Vsak gib nekaj izraža, vsaka kretnja nekaj pokaže ali pove. To sporočilo je treba v risbi zajeti. Pri tem je popolnoma vseeno, ali nosi oseba, ki jo rišemo, črtast plašč ali pa nima ničesar na sebi. Prav tako ni pomembno ali se osnovna linija v risbi vidi ali je popravljena z drugimi linijami. Edino pomembno je, da zajamemo gib, izraz. Če hočete proučevati gibe, imejte zmeraj s sabo skicirko. Med vožnjo z avtobusom ali posedanjem v kavarni, vsepovsod vas obkrožajo ljudje v raznih držah, sedijo, stojijo ali hodijo. Skicirajte hitro, beležite le najpomembnejše pri razgibanih figurah vam ne pomagajo izdelane podobe, marveč opazovanje in hitro beleženje. Tako vam bo človeško telo s svojimi gibi kmalu postalo samo po sebi umevno, navadite se, da boste opazovali prav vse in da vam pri tem ne bodo ustavljali nepomembni detajli. Velikokrat boste lahko ugotovili, da nagla skica, pri kateri ne drži vsaka malenkost bolje zadene gib kakor pa natančna izdelava.

Prepoznate lahko vsak gib, čeprav podrobnosti niso izdelane. Včasih določa obliko le senca, konstrukcijske linije, kar je narisano čeznje in kar je zgolj nakazano, vse to nikoli ne moti izraza giba. Pri skiciranju zmeraj pomislite, kaj vidim najprej? Kaj je za vas pri gibu tipično? V katero smer se gibljejo najpomembnejše linije? Pri risanju ne uporabljajte le dlani in prstov, sodeluje naj vsa roka. Skica lahko brez nadaljnega sega v drugo skico. Kmalu boste opazili kako žive bodo postale vaše skice. 




Za marsikaterega umetnika sodi človeško telo med najbolj ekspresivne motive. V figuri se da izraziti vsako čustvo, vsak občutek.
V miru proučite različne skice in si ogleje s kako svobodnimi linijami so umetniki določali proporce in poudarjali gestiko in obliko. Za starejše umetnike, kot je bil Raffaello Santi (it.slik. 1483-1520) so bile študije gibov enako pomembne kakor za poznejše, kot sta bila Alberto Giacometti (švic.slik. 1901-1966) ali Gustav Klimt (avst.slik. 1862-1918) Kadarkoli imate priložnost videti takšne študije, si jih oglejte s tega vidika. 

Raffaello Santi



Gustav Klimt



Alberto Giacometti


RISATI PO ŽIVEM MODELU JE IZZIV ZA VSAKOGAR.


Avtor in mentor
Vanda Žužek










Kako rišemo človeka

1)  KAKO RIŠEMO ČLOVEKA

Anatomija človeka se je v tisočletjih le malo spremenila. Umetniki pa so v vseh teh stoletjih zmeraj videli in upodabljali kaj drugega. Tako so bili Egipčani več kot 3000 let prepričani, da človekovi proporci le malo varirajo, na Daljnjem vzhodu je človeško telo, narisano ali naslikano, rabilo za dekorativen element, medtem ko so Grki in Rimljani ustvarjali popolna, bogovom podobna bitja, Srednjeveški umetniki niso marali upodabljati zgolj telesa, marveč so hoteli v figurativnost uvesti tudi duhovne ideale. Do vznemirljivega obrata je prilo v Firencah. Človeško telo ni bilo več le zunanja lupina neumrljive duše, marveč se je spremenilo v lepo, trdno obliko z realnimi proporci in pravim izrazom. Znanstvenika in umetnika Leonardo da Vinci
·  Rojstvo: 15. april 1452, Vinci, Italija
·  Smrt: 2. maj 1519, Amboise, Francija   

in Michelangelo Buonarroti
·  Smrt: 18. februar 1564, Rim, Italija

sta bila med prvima, ki sta uvajala študij anatomije, kakršno poznamo danes.
Danes se je upodabljanje človeka v marsikaterem pogledu spremenilo. Veliko umetnikov se je povsem odtrgalo od realističnega upodabljanja, pomembno vlogo igra abstrakcija. A da bi mogli nekaj abstrahirati, moramo najprej vedeti, kako je v resnici videti. Da bi se sploh mogli lotiti risanja figur, morate vsaj nekaj vedeti o proporcih idealne figure. Človeško telo ima seveda veliko različnih oblik, vendar se moramo za začetek odločiti za standardno obliko , ki je v naravnem razmerju do realne anatomije. Ti načelni proporci idealne figure vam bodo pomagali pri risanju vsakršnih figur.

To pravilo ima kajpak veliko izjem, na splošno pa je telo odraslega vendarle mogoče razdeliti na sedem do osem enakih delov. Glava je približno osmina vsega telesa. Če sta iztegnjeni obe roki je razdalja med konci prstov desne in konci prstov leve roke enaka razdalji od glave do pete. Poskusite sami narisati preproste figure s takšnimi proporci.




Michelangelo- David

Leonardo D.







BL106198 



Ta diagram vam kaže razmerja velikosti od otroka do odraslega. Vodoravna črta pomeni sredino telesa in jasno lahko vidite, kako se ta sredina pomika od trebuha navzdol. Medtem ko se glava le malo spreminja, pa še posebno zrasejo roke in noge



Ko pride otrok na svet je glava v primerjavi z rokami in nogami zelo velika. V celoti je dojenček dolg za tri glave. Ko je otrok star približno leto dni, je njegovo telo od vratu do stopal približno trii inpolkrat daljše od njegove glave, se pravi, da meri štiri  in pol glave. Noge so v primerjavi z glavo in trupom sorazmerno kratke. Sredina telesa je približno v višini želodca.

Pozneje postajajo roke in noge daljše. Pri osmih letih je sredina telesa tik nad boki. V starosti dvanajst let meri otrok sedem glav in sredina telesa zdrsne do koraka. Z leti otrok sicer še rase, proporci pa ostajajo enaki.





 Ženske in moške figure – naj bodo oblečene ali gole – imajo načelno različno obliko. Moški kaže tendenco k širokim ramenom in ozkim bokom, medtem ko ima ženska ozke rame in širše boke.





 Pogosto narišemo figuro, pri kateri nekaj ne drži, videti je ploskovita in nepristna. Za marsikaterega risarja je to glavni problem. Kajti figura mora imeti zaobljeno, tridimenzionalno obliko. Vsi poznamo možica, najpreprostejši simbol za človeško figuro, izhajamo iz takšnega možica naredimo korak naprej in mu dajmo oblo obliko. Iz glave nastane krogla, iz telesa same cevi. Če hočemo , da so oblike videti zares oble, potrebujemo svetlobo in senco. Narišite cevastega možica in mu dodajte efekte svetlobe in sence. Takšna figura seveda nima lepih, vijugastih linij »prave« risbe. Lahko pa z njo zelo dobro zajame oblost, telestnost figure. S takšnim poenostavljenim načinom upodabljanja pred očmi in z idealnimi proporci v glavi se lahko lotimo pravega risanja figur.
Figuro poskusite videti kot celoto in ne izgubljajte se v podrobnostih. Šele ko v glavnih potezah stoji, ko ni videti , da se bo zvrnila, in ko proporci držijo , se lahko ukvarjate z detajli. Sicer se vam utegne zgoditi, da boste narisali zelo lep obraz, potem pa ne boste več imeli  prostora za noge. Da bi se bolje znašli, si lahko pomagate, tudi z premičnimi lesenimi lutkami, ki jih lahko postavite v vsako držo. Dobijo se v specializiranih trgovinah, vendar niso prav poceni.

 Začnite tako, da z nekaj linijami narišete zasnovo, še posebno pazite na glavo in na sredino, ki deli telo na dva dela. Če ste s svojo temeljno konstrukcijo zadovoljni, lahko na njej gradite naprej. Naredite obline in izpopolnite proporce po tem vrstnem redu glava, rame-boki-noge. Če so proporci in drža pravilni rišete naprej. Z nekaj preprostimi sencami dobi zdaj figura obliko. Kratko malo nanesite tone in sence. Sami boste opazili kdaj bo oživela. Vidite, da je tukaj nastala solidna figura, čeprav nisem izdelala natančnih podrobnosti.


ČLOVEK JE DUH UJET V TELESU

Avtor in mentor

Vanda Žužek


Trenutek v trenutku (plan dela)

TRENUTEK V TRENUTKU

Plan dela:
V TEDNU OD  27.1. DO 9.2.2014
Skupina torek  Povšetova
Risanje po predlogi ali po živem  modelu – poudarek na predmetu RIBA
Tehnika : akril, akvarel;

V naslednjem tednu:
Rišemo RIBO – po živem modelu ali po predlogi
Tehnika: akril na platnu

Skupina sreda Povšetova
Spoznavanje tehnike GVAŠ in risanje s to tehniko po predlogah
-        Tihožitje
V naslednjem tednu:
Enako

Skupina četrtek Gosposvetska
Risanje ribe ali rože v naravi ali po predlogi
Tehnika: akril, akvarel

V naslednjem tednu:
Doma narediti po skicirki motiv zime – skozi okno

Na tečaju v tehniki akril na platnu narediti sliko po skicirki 

petek, 24. januar 2014

Prvo pismo

PRVO PISMO
Najprej je bila ideja, sedaj pa  smo jo uspeli realizirati. Veliko nas je, ki smo se pričeli družiti v skupine, v kateri smo  in  želeli risati in slikati ter ustvarjati v glini. Zelo uspešni smo  v DC Povšetova .  Prav ta skupina   je uspela realizirati idejo o povezavi  na internetu. Ljubitelji slikarji in oblikovalci, ki ustvarjamo že nekaj let in se družimo  ob ustvarjanju .  Rišemo, slikamo  in delamo v glini.   Zaradi tega, da bi se med seboj   obveščali  in se  predstavili  s svojim delom  ,  pa je bilo potrebno odpreti na internetu svoj BLOG.  Želimo si, da bi nam s tem  dejanjem,   bilo enostavno  lepo.  Prav tako pa,  da  nam tisti, ki  si bodo  želeli ,  naveza li stik  z nami  in  nam povedali  kaj  zanimivega .   
In ravno zaradi tega, smo si želeli in uspeli na internetu odpreti   BLOG z imenom ZLATI REZ, ki nas povezuje  in nas nadgrajuje.   Že od vsega začetka skupine v DC Povšetova in Gosposvetska  sem  mentor  ljubiteljev,  ki si želijo risati in slikati. Razmišljala sem o časopisu na internetu, zdaj pa  ugotavlja, da je tudi BLOG je prava ideja.  Ker je v skupinah, ki jih vodim  velika  paleta  ljudi, z različnimi poklici in da lahko vsak zaradi tega nekaj prispeva s svojim znanjem.  Povezuje pa nas eno  »ustvarjanje«.  To nas bogati in uživamo v  izdelovanju novih slik, izdelkov iz gline, učenju novih tehnik, o  spoznavanju  velikih umetnikov, obiskovanju razstav tako doma kot v tujini, druženju med seboj  s  slikanjem na terenu,  s postavljanjem razstav in s vsem tem  razveseljujemo sebe in druge. Naš namen je bogatenje in  učenje.  Vesela sem, da sem del  tega in da dajem  svoje znanje drugim ter jih s tem tudi osrečujem.  Upam, da bo BLOG postal živ in da bodo v njem sodelovali vsi, ki so to želijo.

Mentor

Vanda Žužek

torek, 21. januar 2014

Slikarska razstava v DCA



Vanda mentorica likovne delavnice

Andreja  mentorica delavnice glina

Avtor Andreja Tomori

Avtor Aiša Vrečar





avtor: Cvetka Supan

 avtor: Ketty Supan



avtor: Dunja Centa


 avtor: Dunja Centa



avtor: Marija Kožuh

avtor. Branka Lopič

 avtor: Andreja Tomori







avtor: Biserka Lovše


avtor: Branka Lopič